Dielektrik


Dielektrik
(n)
диэлектрик, изолирующая среда, изолирующее вещество

Краткий немецко-русский словарь по автоматике и телемеханике. - М.: Физматгиз, Главная редакция иностранных научно-технических словарей. . 1962.

Смотреть что такое "Dielektrik" в других словарях:

  • dielektrik — dielèktrik m <N mn ici> DEFINICIJA fiz. tvar koja može podnijeti električni napon, kod dielektrika primijenjeno električno polje dovodi do pomaka naboja ali ne i do njegovog toka; nevodič, izolator, neprovodnik ETIMOLOGIJA di 1 + v.… …   Hrvatski jezični portal

  • dieléktrik — a m (ẹ̑) elektr. izolirna snov glede na njene lastnosti v električnem polju: slab dielektrik se v visokofrekvenčnem polju močno segreva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kondenzator — kondènzātor (kondenzȃtor) m DEFINICIJA tehn. 1. fiz. a. sprava koja ima veliki električni kapacitet; najjednostavniji kondenzatori sastoje se od paralelnih vodljivih ploča između kojih se nalazi dielektrik (izolator), dielektrik može biti zrak,… …   Hrvatski jezični portal

  • Mossotti — Ottaviano Fabrizio Mossotti (* 18. April 1791 in Novara; † 20. März 1863 in Pisa) war ein italienischer Physiker (mathematische Physik, Himmelsmechanik, Geodäsie, Dielektrik) mit starkem Einfluss auf die Argentinisch Deutsche neurobiologische… …   Deutsch Wikipedia

  • Česká fyzikální společnost — Gründung 1968 (1862) Ort Prag u.a …   Deutsch Wikipedia

  • susceptibilnost — susceptibílnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA ob. u: SINTAGMA električna susceptibilnost fiz. svojstvo dielektrika (simbol χε), električna susceptibilnost jednaka je εr 1 gdje je εr relativna permitivnost; karakterizira posljedicu… …   Hrvatski jezični portal

  • permitivnost — permitívnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA fiz. fizikalna veličina (simbol ε); omjer električne indukcije u dielektriku i jakosti električnog polja koje djeluje na dielektrik, jedinica: farad po metru (F/m) SINTAGMA apsolutna… …   Hrvatski jezični portal

  • dielektričan — dielèktričan prid. <odr. čnī> DEFINICIJA fiz. koji ne provodi električnu struju SINTAGMA dielektrična konstanta fiz. relativna permitivnost (simbol εr), omjer permitivnosti dielektrika i apsolutne permitivnosti (permitivnost vakuuma), mjeri …   Hrvatski jezični portal

  • dielektričnost — dielèktričnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA fiz. permitivnost (simbol ε), omjer između gustoće električnog toka i jakosti električnog polja ETIMOLOGIJA vidi dielektrik …   Hrvatski jezični portal

  • električni — elèktričnī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na elektriku i elektricitet SINTAGMA električna centrala, v. elektrana; električna energija 1. energija polja nabijenih čestica 2. energija strujnog sklopa u odnosu na magnetsko polje; električna gitara… …   Hrvatski jezični portal

  • elektret — elèktrēt m <G elektréta> DEFINICIJA fiz. stalno polarizirani dielektrik, na ekstremima ima električne naboje suprotnog predznaka; elektreti su slični permanentnim magnetima (npr., presječemo li elektret nastaju dva potpuna elektreta, svaki… …   Hrvatski jezični portal